O pekarni

KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti.

Zgodovina objektov

1897 je bilo območje med današnjo Jezdarsko ulico in železniško progo zaprt kompleks skladišč in dveh pekarn imenovan Cesarsko kraljevo vojaško oskrbno skladišče. V tem času sta bili ustanovljeni tudi jahalna šola (Reitschule) in vojašnica, obe južno od kompleksa. Prej imenovana Reiterstrasse, danes Jezdarska ulica je bila mejnik med kompleksom KC Pekarna in med jezdnim poligonom. Na vzhodu je Žitna ulica dobila ime po dejavnosti v kompleksu. Ulica na severnem robu kompleksa, danes imenovana Ob železnici, prej Eisenstrasse, je mejila na železnico, ki je bila takrat najpomembnejša oblika transporta. Vojaško območje se je pričelo krčiti , ko je ozemlje prevzela vojska Države Srbov, Hrvatov in Slovencev tj. po prvi svetovni vojni (takrat so ukinili jahalno šolo). Po drugi svetovni vojni je kompleks prevzela Jugoslovanska ljudska armada, kompleks se je imenoval Vojašnica Slave Klavore. Kompletna demilitarizacija območja pa se je zaključila z odhodom Jugoslovanske armade iz Slovenije.

Podobo in obseg, ki ga ima današnja KC Pekarna je kompleks dobil že 1903. Nalogo projektiranja je opravil Cesarsko-kraljevi vojaški gradbeni oddelek 3. korpusa.

KC Pekarna je del Maribora

KC Pekarna je del Maribora, del, ki je poseben, inovativen, drugačen. Spodbuja slovenske in mednarodne inovativne pristope še neuveljavljenih umetnikov, kot že poznanih, hkrati pa na vseh ravneh spodbuja in ohranja razvoj alternativne scene v Mariboru. Vizija KC Pekarne je, da morajo vsi uporabniki KC Pekarne s svojim delovanjem in vsebinami prispevati k boljšemu delovanje lokalne skupnosti in družbe ter da morajo biti aktivnosti nekomercialne in neprofitne narave (razen v primeru, ko dejavnosti ni mogoče izvesti na nepridobitni način). Vse dejavnosti morajo biti v skladu z Upravljalskim modelom KC Pekarna. Vse vsebine, ne smejo vplivati na slabšanje psihosocialnega zdravja mladih, morajo spodbujati strpnost, solidarnost in družbeno pravičnost, ne smejo biti naravnane proti ranljivim skupinam (brezdomci, begunci, invalidi, starejši...). Nasprotno – biti morajo čim bolj socialno vključujoče in nikakor ne smejo simpatizirati z gibanji, ki spodbujajo nestrpnost (homofobija, antifeminizem, ksenofobija, rasizem, fašizem, nacizem…). Samo območje KC Pekarne, predvsem pa delo in izdelki morajo izkazovati, da je KC Pekarna prostor neodvisne (nekomercialne in neprofitne) kulturne produkcije s področja glasbe, gledališča, plesa, cirkusa, filma, da je prostor za razvijanje emancipatornih oblik in vsebin mladinskega dela, ki stremijo k opolnomočenju mladih, ki bodo znali kritično preizpraševati ekonomsko-politični sistem v katerem živimo in posledično realnost aktivno spreminjati v družbeno-pravično, da je prostor za emancipatorne družbeno-kritične vsebine, ki preko teorije in prakse aktivno prispevajo k ustvarjanju pravične družbe, da je prostor za nekomercialne športne vsebine, da je prostor, ki povezuje ožje lokalno okolje (MČ Magdalena) skozi organizacijo skupnih medgeneracijskih in medkulturnih aktivnosti in s tem prispeva k večji strpnosti in povezanosti soseske ter lajša socialne tegobe, da je prostor, ki spodbuja visoko ekološko ozaveščenost svojih uporabnikov in obiskovalcev in ne nazadnje, da je KC Pekarna skupnostni prostor, ki stremi k strpnosti in ničelni toleranci do vseh oblik in vrst nasilja.