Društvo za razvoj humanistike – Zofijini ljubimci

Osebna izkaznica:

Socialna omrežja

Društvo za razvoj humanistike – Zofijini ljubimci

Civilno-družbena iniciativa Zofijini ljubimci – društvo za razvoj humanistike je humanistično društvo z namenom širjenja in promocije humanistike (zlasti filozofije) in kritičnega mišljenja. Deluje na območju Maribora in Ptuja z okolico, ukvarja pa se predvsem z organizacijo predavanj s področja humanistike in aktualnih družbeno-političnih dogajanj – samostojno ali v sodelovanju z ostalimi društvi, civilnodružbenimi gibanji in izobraževalnimi zavodi.

Začetki delovanja društva segajo v leto 1996. Nastalo je iz potrebe po dodatnih dejavnostih za študente in profesorje oddelka za filozofijo na takratni Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, pa tudi splošnega pomanjkanja podobnih vsebin na tem prostoru. Kot društvo so se uradno registrirali leta 2001 in si nadeli ime Zofijini ljubimci (tj. ljubitelji modrosti; gr. sophia – modrost).

Prostori društva se nahajajo v pritličju upravne stavbe KC Pekarna.

POSLANSTVO

Cikel prvih predavanj leta 1997 je pokrival še pretežno filozofsko tematiko, v naslednjih letih pa se je društvo usmerilo še v širšo humanistiko, socialno delo in družbeno angažiranost.

Delovanje društva izhaja iz naslednjih spoznanj o stanju stvari v Mariboru in okolici:

  • mariborska univerza ima šibko humanistično in filozofsko tradicijo, enako pa velja tudi za mesto Maribor: na njej in znotraj mesta pogrešamo teoretsko in kritiško kulturo, kakor tudi živahnejše odgovorno intelektualno življenje v celoti;
  • mariborski okoliš je bil zaradi različnih zgodovinskih in družbenih razlogov, posebno še industrializacije v času socializma in z njo povezane defenzivnosti inteligence vedno toliko bolj izpostavljen različnim ideologijam in prepuščen mentalni stihiji;
  • brezbrižnost javnosti in kritičnih posameznikov je omogočila in še omogoča odsotnost prostora intelektualnega in s humanističnimi ideali prežetega življenja tako v Mariboru kot v širši okolici na eni strani kot tudi tradicije družbenega aktivizma in kritičnega intelektualizma na drugi, prav tako pa je recimo zanjo povod tudi propad (zaradi finančnih malverzacij) edinega kritičnega študentskega in intelektualnega časopisa v mestu, Katedre, kar je onemogočilo kakršnokoli kritično-refleksijsko študentsko produkcijo in vneslo v Maribor napačno prepričanje o preživetosti tovrstnih pogledov.

V Društvu za razvoj humanistike zato svoje moči usmerjajo natanko v omenjene tri pomanjkljivosti: po svojih močeh prispevati k razvoju humanistike in njenim odličnim pridobitvam, še zlasti kritični in argumentativni analizi dogodkov, opozarjanju na ideologeme in stihijskost, ki spričo odsotnosti refleksije eksplicitno ali implicitno prevladujejo v ideoloških in idejnih sferah, hkrati pa dajati možnost aktivnega pisanja in družbene refleksije študentom oziroma zainteresirani širši javnosti.

DEJAVNOST

Dejavnosti društva vključujejo tri stalnice:

  • Cikluse javnih predavanj in okroglih miz na področju humanistike v sodelovanju s priznanimi predavatelji. Potekajo na različnih prizoriščih po Mariboru: v okviru Mladinskega kulturnega centra Maribor v Kulturnem inkubatorju in galerija Media Nox, v Kibli, v Pekarni, na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru ter na Tretji gimnaziji v Mariboru, Gimnaziji Ptuj in Gimnaziji Ravne na Koroškem.
  • Izvedbo oddaj in prispevkov na radiu MARŠ (95.9 Mhz, 90.8 Mhz CATV) in kritični prispevki v drugih medijih.
  • Občasno tudi enkratne dejavnosti, povezane s promocijo kritične misli in družbenega angažmaja.

Vsebine so posledica raznovrstnosti izobrazbenega profila in zanimanja članstva. Med medijsko odmevnejšimi projekti se je v sodelovanju z društvom osnovala sekcija za univerzalni temeljni dohodek (UTD), ki promovira uvedbo trajnega vira prihodka ter garanta vsaj minimalne finančne svobode za vse prebivalce. Ostali projekti so spletni časopis društva, pedagoški kotiček za pouk filozofije in spletni forum. Projekti, ki vključujejo predvanja in okrogle mize, so vezani na posamezno študijsko leto in so tematsko določeni. V vsakem študijskem letu sta vsaj dva cikla predavanj, pomladni in jesenski.